»Najbolj bodo prizadeta drevesa zgodnjih breskev, marelic, na najbolj izpostavljenih legah so praktično breskovi nasadi prizadeti med 20 in 100 odstotki.«

»Zadela nas je pozeba doletela praktično na celotnem Primorskem. Najbolj so prizadete zgodnje cvetoče sadne vrste, breskve, nektarine, marelice, morda tudi kaki, ki je v fazi odganjanja. Škoda se bo pokazala tudi v vrtnarstvu, kjer so bile v rastlinjakih posajene zgodnje plodovke, bučke.«

»Ena od zavarovalnic veže zavarovanje za spomladansko pozebo na razvojno fazo, druga pa breskev in marelic ne zavaruje za spomladansko pozebo, pri jablani in hruški pa jamstvo velja šele od aprila, kar je prepozno.«

»V Posavju orošujemo zgolj od 8 do 9 odstotkov površin. Medtem ko so ostali pač odvisni od preventivnih ukrepov. Kaj se lahko v tem trenutku naredi? Pomaga že pomulčen sadovnjak, saj je temperatura tam nekoliko višja, kot če je trava visoka. Potem so tukaj tudi različna listna gnojila, ki tudi lahko v nekaterih primerih nekoliko ublažijo posledice.«

»Breskev v Vipavski dolini je vse manj.«

»Vemo, da je pozeba vedno pogostejši dogodek v Sloveniji, mislim, da se je pojavila v osmih od desetih let.«

»Poškropimo drevesa z biostimulanti na osnovi alg in aminokislin. Škropljenje je treba opraviti dva dni pred napovedano pozebo, ti biostimulanti niso fitofarmacevtska sredstva, dovoljeni so v ekološki predelavi, dobijo se tudi v prosti prodaji.«

»Zaradi pozebe je bila kmetijska proizvodnja zmanjšana za 80 odstotkov ali več v 70 občinah.«

»Prve breskve so že dozorele, v Vipavski dolini pa jih bo največ po 15. juliju.«